Dijaki (BIC Ljubljana) - program veterinarski tehnik, Erasmus+ Malta 2026

 Danes sem delala dopoldan, Lea pa popoldan. Zjutraj je bilo na kliniki umirjeno, dopolnila sem police in predale z zdravili, centrifugirala sem urin in zanj opravila hitre teste. Moja naloga je bila tudi pranje odej in brisač, ter zlaganje le teh. Imeli smo nekaj pacientov, eden od teh je prejel subkutano infuzijo, ki sem jo lahko vstavila sama. Ob 12. uri se mi je pridružila še Lea, z njo sva fiksirali nekaj živali za odvzem krvi. Lea je uporabila refraktometer, ki nam pokaže specifično težo urina, ta pa je bila zelo nizka. Vsaka je vstavila kri v centrifugo, nato pa sva še prebrali krvne rezultate ter se o njih pogovorile z veterinarji. Urejali sva tudi tubuse ter plastične ovratnike po velikosti. Prvič sva videli evtanazijo starejšega psa, veterinarska tehnica pa nama je razložila, kako pristopiti k lastnikom in kaj vse se naredi po evtanaziji. Ob 16. uri je bilo konec moje izmene, Lea pa je ostala na kliniki do 20. ure. Lea je pomagala pri fiksaciji živali, opazovala pa je tud...

 Spet sva se zbudili okoli 9.30, saj se je najina izmena začela ob 12. uri.  Uredili sva se in skočili v trgovino po zajtrk. Odločili sva se za jajca in sendviče, saj nisva vedeli ali je blizu kakšna pekarna za malico, zato sva se malo bolj najedli. Kar na enkrat sva ugotovili, da v hladilniku ni luči, potem pa se plin ni želel prižgati. Končno sva poskusili, ali delujejo luči, ki pa seveda niso. Preverili sva, ali so vse varovalke prižgane, nato pa sva poklicali kontakt, ki sva ga dobili. Rekel nama je, da je pri vhodu še ena varovalka, ta pa ni bila prižgana, zato sva jo vklopili in elektrika je prišla nazaj. Jaz sem si zelo želela popeči kruh v toasterju, ki je v apartmaju, zato sem ga prižgala in elektriko je spet vrglo ven. Sedaj veva, da tega toasterja ne uporabljava saj bova samo hodili po stopnicah gor in dol. Po zajtrku sva se odpravili na kliniko in se spoznali z veterinarji in veterinarskimi tehnicami, ki so nama z veseljem razkazali kliniko in razložili kako vse po...

 Zbudili sva se okoli 9.30, se uredili in odpravili v trgovino. Kupili sva si nekaj za zajtrk in seveda kavo. Po zajtrku sva še malo poležali, potem pa sva se odpravili na plažo.Do tam sva se peljali cca. 20min, peš pa sva imeli še dobrih 10. Na poti sva videli  Victoria gate , ki je vhod v Valletto. Voda je bila topla, na plaži pa sva pričakovali več ljudi. Ko nama je bilo dovolj kopanja, sva si želeli ogledati Upper Barrakka Gardens , a je bilo zelo vroče, zato sva se ustavili na pijači, prijetno pa so naju presenetile zelo lepe ulice. Takrat je bila ura že skoraj 17, ker pa sva bili lačni sva poiskali restavracijo, odločili pa sva se za restavracijo Mamavon . Lea ima tradicijo, da v vsaki državi poskusi špagete Bolognese, zato si je to tudi naročila. Jaz pa sem si želela jesti pico in si naročila pico Pistazziozo. S hrano sva bili zelo zadovoljni, po tem pa sva se malo sprehodili po mestu do vodnjaka v Upper Barrakka Gardens. Navdušene sva bile nad razgledom in topovi, ki s...

Pa je prišel ta težko dočakan dan... Ob 13. uri nas je pred šolo pobral šofer in odpravili smo se do letališča, vožnja pa je trajala približno 2 uri. Na letališču sva najprej nekaj malega pojedli, po tem pa sva odložili prtljago in opravili security check. Privoščili sva si tudi kavo in čokoladico med čakanjem, da se "gate" odpre. Jaz sem bila prvič na letalu, zato me je Marina malo pomirila, ker sem bila živčna. Na letalu ni bilo nobenih zapletov, prispeli smo celo 25 min pred predvidenim prihodom. Na srečo, sva imeli dostop do Google zemljevida, ki nama je pomagal najti pravi avtobus.  Do najinega apartmaja sva potrebovali še približno 10 minut hoje. Ko pa sva prispeli do apartmaja, pa se je pojavil prvi problem. Nisva vedeli, kje je škatlica s ključi, ko pa sva jo našli, pa koda ni bila pravilna. Seveda sva poklicali Taro, ki je ravno prišla iz Malte in nama je povedala pravilno kodo. V apartmaju sva se malo spočili, si ga malo ogledali, po tem pa sva se odpravili na pozno...

 Sobota... no pa prihajamo h koncu najine 3-tedenske izmenjave na Malti. Zjutraj sva se zbudile okrog 8 ure, da sva spakirali še tisto kar nama je ostalo. Apartma sva vrnili v isto stanje, kakor sva ga dobili, za konec pa sem na postelje iz brisač naredila labode. Na Malti imajo možnost vračanja plastenk v zameno za 10 centov. Ker sva jih kar nekaj nabrali, je Leja med kavico na balkonu opazila moškega, ki iz smeti zbira plastenke, zato sva mu odnesle skoraj 30 plastenk. Bil je zelo hvaležen. Ob 10 sva se odpravili iz apartmaja in šli pozdravit prodajalca iz trgovine, ki nama je z njegovo prijaznostjo prirasel h srcu. Ker so najini kovčki zelooo težki sva si do letališča vzeli Bolt. Ko sva prišli na letališče nama je ostalo še 4 ure prostega časa. Našli sva restavracijo, nekaj pojedli in počakali na najin let. No in tukaj se najin blog in najina izmenjava na Malti končuje. Uživali sva vsak moment tako pri delo kot tudi v prostem času, kljub temu da sva prišli do spoznanja da Malta,...

Danes je bila najin zadnji dan dela na kliniki. Jaz sem delala dopoldne, Tara pa popoldne. Med tem ko sem se jaz odpravljala v kliniko, se je Tara odpravljala na Balluta bay, kjer je preživela svoje dopoldne. Na kliniko je ponovno prišla mačka, ki smo jo nekaj dni nazaj šivali. Lastniki so ji odstranili ovratnik, mačka pa si je posledično šive odstranila. Medtem ko smo mačko zaplinjali pa sem se tudi jaz začela počutiti "čudno" zato sem raje odšla iz operacijske. Ko me je občutek minil sem se vrnila nazaj in asistirala pri operaciji. Veterinarji so za naju s Taro pripravili prav posebno presenečenje. Iz najbolj znane pekarne so nama prinesli kanole. To je sladica polnjena z rikoto. Žal mi je bilo da je nisem poskusila že prej. Nato smo imeli pregled urina, kjer sem preverila specifično težo urina s pomočjo refraktometra in pripravila preparat za sedimentne preiskave. Pod mikroskopom sem lahko videla krvne celice. Sledilo je nekaj pregledov, nato pa odvzem krvi mački na domu. ...

Leja je danes imela dopoldansko izmeno. V ambulanti razen rednih pregledov dopoldne niso imeli nič dela, zato so Lejo spustili že ob 12 uri, jaz pa sem na delo odšla komaj ob 15. Popoldne smo v ambulanti imeli nekaj rednih pregledov, mikročipiranj labradorcev, imeli smo tudi enega haskija, ki je zagnal veliko dramo, ko smo mu štirje v ambulanti poskušali ostriči kremplje. Kasneje je v ambulanto prišel tudi pitbul, ki je bil kljub nagobčniku zelo agresiven do veterinarjev in veterinarskih tehnic, ki jih že pozna, zato je veterinar naročil meni, da psu izmerim temperaturo in ga cepim. Med čakanjem na drugega pacienta, sva z veterinarsko tehnico Cecilio na pločniku opazile ponija, katerega sva šle tudi pocrkljati. Veliko pacientov je prineslo analizirati tudi iztrebke. Spoznala sem tudi najbolj prijazno čivavo po imenu Pigs, ki prihaja vsak teden na infuzijo. Leja se je medtem odpravila na plažo v St. Peter pool, kjer je že na začetku spoznala Nemko, ki ji je celo popoldne delala družbo. ...