Deseti dan na kliniki

Zjutraj je bilo na kliniki bolj mirno. Imeli smo le eno kastracijo mačka Toma, ki je bila končana v manj kot 10 minutah. Med posegom sem vseeno preverjala vitalne znake in po posegu sem ga spremljala, da vidim, če je vse v redu. Po kliniki sem še malo pospravljala nato pa se mi je že pridružila Lea. Ko je prišla, smo takoj pričeli s pripravo operacijske sobe saj so prišli kar trije kužki na kastracijo. Bila je mala družinica; mama, oče in dva sinova (mama je prišla le za podporo). Kastracije so potekale ena za drugo, zato smo morali delati hitro, a natančno. preverjali sva vitalne znake psa na operacijski mizi in naslednjega psa, ki je že bil sediran. Vsem psom sem postrigla kremplje, nato pa sva vsakemu sprali in očistili kožo okoli šivov. Oblekli sva jih, zato, da si nebi zgrizli šive in jih odnesli v hospital, kjer je Lea odstranila kanilo in tubus ter jih spremljala dokler se niso zbudili. Ker so bili pacienti Shiba - inuji smo seveda vsi slišali, ko so bili budni. Z veterinarji smo gledali rentgen labradorca, ki je imel zelo povečano srce. Ugotovili sva, da je lahko težava v osrčniku (npr. je napolnjen s tekočino) ali pa v sami mišici. Ko sem odšla domov, je Lea imela le še eno akupunkturo in en pregled, nato pa so ji rekli naj počisti in se odpravi domov.